ŠODR teater ni nastal iz nič. Odrske izkušnje smo med drugim nabirali v predhodniku ŠODR teatra, gledališču Šentviški oder: Vaja zbora (2001), Pod vaško lipo (2002), Limonada (2003), Zid.Šola.Zid (2004), Mama je umrla dvakrat (2006), Odkritosrčna lažnivka (2007). Ker smo že takrat vedeli, kako se tem rečem streže, smo bili s strani Zveze kulturnih društev trikrat nagrajeni: Tina Tavčar za glavno žensko vlogo (2006), Mama je umrla dvakrat za najboljšo predstavo, Matevž Brecelj za glavno moško vlogo (2007). Ob ustanovitvi ŠODR teatra januarja 2008 smo ustvarili projekt Pisali so na čela sten ...

Danes je ŠODR TEATER urban, skoraj garažni teater. Nastanjen v Šentvidu. 20 minut iz Centra.

Na odru premierno uprizorimo najmanj en projekt na sezono, novim idejam pa ni videti konca. Ustvarjamo kvalitetno. Iz radovednosti, upora in mladostne inercije. In ker znamo veliko povedati - tistemu, ki hoče slišati. Borba proti neumnosti, nesramnosti in čemernosti se nam ne zdi boj z mlini na veter. Komerciala, za razliko od drugih zadev, ni za nas. Predstave ustvarjamo s profesionalnimi režiserji, a vedno skozi druženje, kritično premlevanje, brainstormanje in improvizacije. Z neustavljivo medsebojno kemijo.

Za nas je gledališče vesolje, v katerem sodobni človek išče vrednote, odgovore in dober žur. Kdor v njem ustvarja, je glasen, pa čeprav šepeta. Šepetamo pa bolj malo! V svojih projektih se naglas, včasih kar malo zahrbtno, sprašujemo: je reality show dobra izbira za preživljanje prostega časa? Kako močno so študentje na Aškerčevi kričali enainsedemdesetega? Alternativa ali mainstream? Metelkova ali Top? Che ali papež? Dedek Mraz ali Božiček? Elka ali Zmago? Sploh obstaja pravilni odgovor? Važno ga je argumentirati.

Mi to počnemo na odru – na svoj način. 

(Avtorja animacije: Marko Renko in Gašper Krajnc)